Klingonapükastid
Pefünöl in 1992, balul, Klingonapükastid fövom
sugivi omik koblinön sibinelis, kelis stud pukava e kuliva klingonik
nitedom, e blimön pladi plo bepükön e tökön
dölis. Kopanalef obsik binom mänifodik, ninöföl
löfels «Star Trek» (Stelavegami) ko nuläl e
säks dö klingonapük, pledelis sugivapledas, vilöl
givön legi anik bösode klingonik, ed i studelis e calalis
pükava, kalielava, e lanava, lögöl klingonapüki äs
metafer pöfüdik in tidöp, u teiko vilöl migön cali
ko pledis. Do pastaböl in Pebaltats, Stid binom jeno steifam
bevünetik, nuiko lükömöl länis kils, e taladilis
alik.
Klingonapük binom jeno lebalik. Do äsibinoms kanapüks
votik, e püks votik, pefeböl plo binels konedik, jaf
klingonapüka ebinom naed seledik, ven pukavan pejülöl
pesüvökom jafön püki plo binels
plötalik. Lägivolöd yelis kils selednaba stelavegamik,
lugodava, kel edudlanom kulivi popik e pepakom zi vol, atose. Kods ats
beginoms plänön popöfi kliganapuka.
If beginol letiemo klingonapüki, beginolöd ko «The Klingon
Dictionary» (Vödabuk klingonapük) (ISBN 0-671-74559-X) de
Marc Okrand, papüböl fa Pocket Books. Dokel Okrand ädatuvom
puki plo Paramount Studios ed ebinom konsälel plo mufamags
stelavegamik mödumik e plo mufamagakapits de «Star Trek: The
Next Generation» (Stelavegam: Pälam Posik). I lanimob ola
lemön samadis de «Conversational Klingon»
(Klingonapük kosadapükik) (ISBN 0-671-79739-5) e de «Power
Klingon» (Klingonapük flunik) ((ISBN 0-671-87975-8),
pükadlatis tel (i fa Marc Okrand, ko konam fa Michael Dorn), kel
kanoms yufön oli lenadön tonis klingonapük e tidön
setis Klingonapükastid dub vänakad votöpo in spulunapled at.
Nogot gledinik Klingonapükastid binom «HolQeD»
(Pükav), timapenad yelafoldilik obas. Sedilam alik ninöfom
kanabis, laltügis gledinik, e kolümis flepik,
bepükomöli klingonapükavi, klingonapüki, e
klingonakulivi. I papuboms peneds kopanalas, yüföl lutöpi
lestima balvotik e bepüka libik, xamoms, düvoms, e bepükoms
dolis e blöfastäbis päsusiblinöl du sedilams
büfoik. Binöl umo, ka smagased, HolQeD
binom timapenad kademik geböl krüti fa leigans nepesevik,
pesupenöl in Bukakonlet Kongefa, e pebepenöl fa Modern Language
Association (Nebäledikapükaklub).
Va binol nuläb netefamik u püköfik lefulo, va nevelo estudol
püki votik u nolol liladön e penön umo pükis, ka
baseltelel, if klingonapük nitedom oli, vüdob oli yumön obas
davestigön püki, kel glofom vifiküno in galaxüt.
Qapla' (Plöpö!)
Lawrence M. Schön,Cifel Klingonapükastida
pelovepolöl fa Jay Shorten