|
|||||
|
Pefünöl in 1992, balul, Klingonapükastid fövom sugivi omik koblinön sibinelis, kelis stud pukava e kuliva klingonik nitedom, e blimön pladi plo bepükön e tökön dölis. Kopanalef obsik binom mänifodik, ninöföl löfels «Star Trek» (Stelavegami) ko nuläl e säks dö klingonapük, pledelis sugivapledas, vilöl givön legi anik bösode klingonik, ed i studelis e calalis pükava, kalielava, e lanava, lögöl klingonapüki äs metafer pöfüdik in tidöp, u teiko vilöl migön cali ko pledis. Do pastaböl in Pebaltats, Stid binom jeno steifam bevünetik, nuiko lükömöl länis kils, e taladilis alik.
Klingonapük binom jeno lebalik. Do äsibinoms kanapüks votik, e püks votik, pefeböl plo binels konedik, jaf klingonapüka ebinom naed seledik, ven pukavan pejülöl pesüvökom jafön püki plo binels plötalik. Lägivolöd yelis kils selednaba stelavegamik, lugodava, kel edudlanom kulivi popik e pepakom zi vol, atose. Kods ats beginoms plänön popöfi kliganapuka.
If beginol letiemo klingonapüki, beginolöd ko «The Klingon Dictionary» (Vödabuk klingonapük) (ISBN 0-671-74559-X) de Marc Okrand, papüböl fa Pocket Books. Dokel Okrand ädatuvom puki plo Paramount Studios ed ebinom konsälel plo mufamags stelavegamik mödumik e plo mufamagakapits de «Star Trek: The Next Generation» (Stelavegam: Pälam Posik). I lanimob ola lemön samadis de «Conversational Klingon» (Klingonapük kosadapükik) (ISBN 0-671-79739-5) e de «Power Klingon» (Klingonapük flunik) ((ISBN 0-671-87975-8), pükadlatis tel (i fa Marc Okrand, ko konam fa Michael Dorn), kel kanoms yufön oli lenadön tonis klingonapük e tidön setis Klingonapükastid dub vänakad votöpo in spulunapled at.
Nogot gledinik Klingonapükastid binom «HolQeD» (Pükav), timapenad yelafoldilik obas. Sedilam alik ninöfom kanabis, laltügis gledinik, e kolümis flepik, bepükomöli klingonapükavi, klingonapüki, e klingonakulivi. I papuboms peneds kopanalas, yüföl lutöpi lestima balvotik e bepüka libik, xamoms, düvoms, e bepükoms dolis e blöfastäbis päsusiblinöl du sedilams büfoik. Binöl umo, ka smagased, HolQeD binom timapenad kademik geböl krüti fa leigans nepesevik, pesupenöl in Bukakonlet Kongefa, e pebepenöl fa Modern Language Association (Nebäledikapükaklub).
Va binol nuläb netefamik u püköfik lefulo, va nevelo estudol püki votik u nolol liladön e penön umo pükis, ka baseltelel, if klingonapük nitedom oli, vüdob oli yumön obas davestigön püki, kel glofom vifiküno in galaxüt.
pelovepolöl fa Jay Shorten
Back to KLI Home Page